Preživela sem najbolj vroč vikend na svetu…
… če temu, da sem se večino časa počutila kot ocvrt pšanc in da sem idejo o tem, kako bom ta vikend lepa, opustila v hipu, ko je moj obraz postal naravni termalni vrelec slane vode z dnevno kapaciteto manjšega piranskega zaliva tekočine, sploh lahko rečemo preživetje.
V vročini stvari seveda ne potekajo po planih. Namesto prijetnega sprehajanja po mestu, medtem ko lahna burja kuštra lase in na lica pritiska slane poljubčke, je bil ogled mesta bolj podoben prizoru pobega iz zapora, kjer se moraš ob mimohodu nedolžnega sončnega žarka dobesedno zliti s centimetrskim pasom sence ob zidu. Ob tem ugotoviš, da očitno nisi edini, ki rad postopa po kotih in sencah piranskih ulic. V enem od takih senčnih kotov je namreč viselo opozorilo v obliki škarij in jajc, v poduk tistim, ki bi si v tem kotu drznili pustiti prevelike količine telesnih tekočin. Glede na zgoraj omenjene termalne vrelce si prav zelo dolgo zato nisem upala zadrževati na tem mestu.
Ob vsej tej vročini človek potem začne sanjati o tolmunih hladne, bistre vode, ki se nate zliva v idiličnih slapovih zelenomodrih odtenkov. Tako se zelo na hitro in brez pravega premisleka odločiš, da se boš z bleščeče čistim avtom odpravil v dolino reke Dragonje, kjer pri Škrlinah domujejo prav taki tolmuni in slapovi. Seveda žal ne takrat, ko je najbolj vroče poletje ever, ko termometer v avtu kaže 43 stopinj in ko je vse, kar je ostalo od tolmunov, zbrano v manjši luži z dvema ribama. Kar seveda ugotoviš šele na cilju, kjer ugotoviš tudi, da je tvoj bleščeče čist avto bolj podoben otroku, ki se je namazal s smolo in potem vreščeče navdušeno delal prevale po saharskih sipinah.
Vseeno pa tako vroči vikendi prinesejo tudi ogromno lepega. Recimo filmske prizore nevihte nad morjem, nad katerimi bi bil navdušen tudi sam Christopher Nolan, večerno cartanje s kužki pod klimo in ure smeha pozno v noč, ki so jih sprožile od vročine uničene misli in ideje. Najlepši del vikenda pa je bila zagotovo družba. Tista družba, zaradi katere so bile vse dogodivščine precej bolj zabavne, kot bi bile brez nje in zaradi katere sem varno prispela prek vseh death-defying v klif vklesanih stopnic, ki vodijo iz Mesečevega zaliva v Strunjan. In zaradi katere se z najbolj vročega vikenda nisem vrnila zgolj z mislijo, da sem preživela, ampak tudi z mislimi na to, kaj vse sem doživela.
Vseeno bom na naslednji izlet odšla v temperaturno manj ekstremnem obdobju. Ali pa vsaj z izdelanim marketingom in znamko za novo naravno mineralno vodo.
